- natezálnica
- -e [tudi u̯n] ž (ȃ) nekdaj mučilna priprava za nategovanje: dali, privezali so ga na natezalnico; pren. kaznuje ga z natezalnico dvomov in upanj
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
natezálnica
Look at other dictionaries:
pálčnica — e [u̯č] ž (ȃ) nav. mn. 1. redko rokavica z enim prstom; palčnik: otrok je imel na rokah palčnice 2. zgod. mučilna priprava iz dveh železnih ploščic za stiskanje palcev; palčni vijaki: natezalnica in palčnice … Slovar slovenskega knjižnega jezika
raztezálnica — e ž (ȃ) knjiž., redko natezalnica: mučiti koga na raztezalnici … Slovar slovenskega knjižnega jezika
téza — 1 e ž (ẹ̑) 1. trditev, ki jo je treba dokazati, utemeljiti: ovreči, postaviti tezo; podpreti tezo s tehtnimi argumenti; v razpravi je svoje teze logično razvil; zagovarjati tezo, da je pesnitev nastala v poznejšem obdobju; pravilnost,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
tezálnica — e [tudi u̯n] ž (ȃ) zastar. natezalnica: dati, položiti na tezalnico / tezalnica duha … Slovar slovenskega knjižnega jezika
