- nastrél
- -a m (ẹ̑) lov. mesto, kraj, kjer je žival v trenutku, ko jo zadene, oplazi krogla ali šibra: lovec je odšel na nastrel; žival je obležala nedaleč od nastrela
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
zalomíti — lómim dov. (ȋ ọ) 1. z lomljenjem delno ločiti navadno bolj oddaljeni del česa: zalomiti vejo za zaznamovanje poti 2. zlomiti kaj tako, da koničasti del ostane v čem: zalomiti ključ, sveder 3. zlomiti kaj tako, da sega poškodba v notranjost česa … Slovar slovenskega knjižnega jezika