- nastávljenec
- -nca m (ȃ) nekdaj kdor je zaposlen (z odločbo): tri mesece je bil nastavljenec
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
nastávljenka — e ž (ȃ) ženska oblika od nastavljenec: vodilna nastavljenka … Slovar slovenskega knjižnega jezika