- nastanítev
- -tve ž (ȋ) glagolnik od nastaniti: začasna nastanitev brezdomcev; prostori za nastanitev
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
nastanjeválec — lca [u̯c in lc] m (ȃ) 1. knjiž. kdor skrbi za nastanitev: nastanjevalci so imeli ob kongresu veliko dela 2. voj. vojak, oficir, ki skrbi za nastanitev vojakov, vojske: nastanjevalci so določali stanovanja; glavni nastanjevalec … Slovar slovenskega knjižnega jezika
furír — ja m (í) voj., nekdaj podoficir, ki skrbi za nastanitev in prehrano vojakov: furir polka … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kvartírmójster — tra m (ȋ ọ) zastar. vojak, oficir, ki skrbi za nastanitev vojakov, vojske; nastanjevalec: po vaseh je hodil kvartirmojster … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kvartírnik — a m (ȋ) knjiž. vojak, oficir, ki skrbi za nastanitev vojakov, vojske; nastanjevalec: v vas je prišel kvartirnik … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nastanítven — a o prid. (ȋ) nanašajoč se na nastanitev: preskrbeti ustrezne nastanitvene prostore / nastanitveni načrt / publ. povečati nastanitvene kapacitete … Slovar slovenskega knjižnega jezika
stražárnica — e ž (ȃ) posebna stavba ali prostor za nastanitev straže, stražarjev: iz stražarnice je prišel komandir straže; stražarji so se po napadu vrnili v stražarnico ∙ knjiž. prispeli so do obmejne stražarnice do karavle … Slovar slovenskega knjižnega jezika