nasprotováti

nasprotováti
-újem nedov. (á ȗ) 1. biti, nastopati proti delu, mnenju, naziranju drugega: oče mu nasprotuje pri tej odločitvi; vsi mu nasprotujejo; nasprotovati tovarišem; težko bo prodrl s svojim načrtom, ker mu vedno kdo nasprotuje; politično, strokovno nasprotovati // biti, nastopati proti čemu: nasprotovati gradnji hidroelektrarne / nasprotovati predlogom, predpisom 2. v čem bistvenem se popolnoma razlikovati od drugega: ta odlok nasprotuje zakonu; zahteve ne nasprotujejo njegovim nazorom / novi izraz ne sme nasprotovati duhu slovenskega jezika nasprotováti si biti popolnoma nasproten, različen, nezdružljiv: izjave prič si nasprotujejo nasprotujóč -a -e: v njem je nasprotujoč duh; nasprotujoči si nazori; nasprotujoče si izjave, trditve; navdajala so ga nasprotujoča si čustva; nasprotujoča si povelja, stališča

Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.

Игры ⚽ Поможем написать реферат

Look at other dictionaries:

  • birokratizácija — e ž (á) nav. slabš. uvajanje birokratizma: nasprotovati birokratizaciji; birokratizacija podjetij …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • dobronaméren — rna o prid. (ẹ ẹ̄) ki ima dobre, poštene namene: noben dobronameren član ne more nasprotovati temu sklepu; tako mislijo vsi dobronamerni ljudje / dobronameren opomin; dobronamerna kritika, pobuda; njene besede so dobronamerne dobronamérno prisl …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • dúh — á m, im., tož. dv. tudi duhá (ȗ) 1. razumsko spoznavna stran človeka: njegov duh je ostal jasen; oblikovati duha človeka; stremljenje duha k lepoti; zadovoljiti potrebe duha; sposobnost duha; knjiž. moj duh bedi nad njim / dela človeškega duha… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • fundamentalízem — zma m (ȋ) nazor, ki zahteva, da se kdo dosledno drži načel svoje ideologije: nasprotovati fundamentalizmu / nacionalni, rasni fundamentalizem ∙ islamski fundamentalizem versko gibanje, ki zahteva popolno zvestobo koranu …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • jugoslovén — a m (ẹ̑) nav. slabš. pristaš integralnega jugoslovanstva: nasprotovati jugoslovenom …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • kòv — kôva in kóv a m (ȍ ó; ọ̑) 1. knjiž. kovanje: kov jekla / dati v kov // num. vtisnjen znak, podoba (na novcu): opremiti s kovom / enostranski, dvostranski kov 2. nav. rod. ed., star. vrsta, sorta: sin je čisto drugega, drugačnega kova kot oče;… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • legalizácija — e ž (á) glagolnik od legalizirati: nasprotovati legalizaciji splava; legalizacija stranke / to je legalizacija samovolje / legalizacija podpisa …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • menjševízem — zma m (ȋ) v začetku 20. stoletja nerevolucionarna smer v Ruski socialnodemokratski delavski stranki: nasprotovati menjševizmu …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • naostríti — ím dov., naóstril (ȋ í) narediti ostro: naostriti osti, strgalo / redko naostriti svinčnik ošiliti naostrèn êna o: naostren srp ∙ ekspr. biti naostren proti čemu (zelo) nasprotovati čemu, ne strinjati se s čim …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • naprédek — dka m (ẹ̑) prehod z nižje stopnje na višjo glede na kakovost, pozitivne lastnosti: nasprotovati napredku; pospeševati, zavirati napredek; prizadevati si za napredek; duhovni, kulturni napredek; gospodarski, tehnični napredek; napredek človeštva …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

Share the article and excerpts

Direct link
… Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”