iróničen — čna o prid. (ọ) ki izraža negativen, odklonilen odnos do česa, navadno z vsebinsko pozitivnimi besedami, posmehljiv: ironičen človek, pisatelj; hotel je biti ironičen do nje, pa se mu ni posrečilo / ironičen izraz v obrazu; imel je ironičen… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kokéten — tna o prid. (ẹ̑) nav. ekspr. ki izraža naklonjenost, simpatijo do osebe drugega spola, navadno z opaznim vedenjem ali govorjenjem, spogledljiv: bila je zelo koketna / koketno dekle / koketen nastop, pogled / koketna obleka kokétno prisl.:… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nasmíhanje — a s (ȋ) glagolnik od nasmihati se: veselo otrokovo nasmihanje / tega hinavskega nasmihanja ni mogel več prenašati … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nasmihávati se — am se nedov. (ȃ) redko nasmihati se: veselo se ji je nasmihaval / zaničljivo se nasmihavati … Slovar slovenskega knjižnega jezika
obetáven — in obétaven vna o prid. (á ā; ẹ̄) knjiž. (veliko) obetajoč: mlad obetaven igralec; obetavna mladina / obetaven posel; obetavna kariera / pomignil mu je z obetavno kretnjo obetávno in obétavno prisl.: obetavno se nasmihati; pot se je obetavno… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
posmíhati se — am se nedov. (ȋ ȋ) 1. posmehovati se: ljudje so se mu posmihali / članek se posmiha taki modi 2. z manj poudarjenim izrazom obraza, navadno le z rahlo raztegnjenimi ustnicami, kazati zlasti veselje, radost; nasmihati se: prijazno se mu je… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
potúliti se — im se dov. (ú ū) ekspr. pritajiti se, sključiti se: pes se je potulil / potulil se je za zaveso in poslušal pogovor; pren. misli so se potulile ∙ ekspr. potuliti se iz dvorane neopazno, skrivaj oditi // postati neodkrit, neiskren: otrok se je… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zvodljív — a o prid. (ȋ í) knjiž. ki zapeljuje, zavaja: zvodljiva ženska / obšla ga je zvodljiva misel zvodljívo prisl.: zvodljivo gledati v oči; zvodljivo se nasmihati … Slovar slovenskega knjižnega jezika
