Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
hrbtíšče — a s (í) 1. nav. ekspr. hrbet: upogniti hrbtišče; nositi koš na hrbtišču; gladiti konja po hrbtišču / hrbtišče roke; hrbtišče sekire / hrbtišče stola naslonjalo, naslonilo / gorsko hrbtišče 2. nar. hrbtenica prašiča z nekaj mesa: za koline so… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
hrbtník — a m (í) knjiž. naslonjalo, naslonilo: nasloniti se na hrbtnik / hrbtnik stola, zofe … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nagíben — bna o prid. (ȋ) ki se da nagniti: nagibni kotel; stol ima nagibno naslonjalo; nagibna okna … Slovar slovenskega knjižnega jezika
naslanjálo — a s (á) redko naslonjalo, naslonilo: stol z visokim naslanjalom … Slovar slovenskega knjižnega jezika
naslónek — nka m (ọ̑) knjiž. naslonjalo, zlasti za roke: sedel je v naslanjaču z rokami na naslonkih … Slovar slovenskega knjižnega jezika
naslonjáča — e ž (á) zastar. 1. naslanjač: sesti v naslonjačo 2. naslonjalo, naslonilo: naslonjača stola … Slovar slovenskega knjižnega jezika
naslónka — e ž (ọ̑) 1. lingv. breznaglasna beseda: raba naslonk // breznaglasna beseda, ki se opira na naglašeno besedo pred seboj: naslonke in proklitike 2. knjiž., redko naslonjalo, zlasti za roke: naslanjač z odlomljeno naslonko … Slovar slovenskega knjižnega jezika
oslòn — ôna m (ȍ ó) 1. glagolnik od osloniti: oslon na zid / oslon na tradicijo 2. knjiž. naslonjalo, naslonilo: obložiti oslon z blazino / naslonil se je na oslon pri stražnem stolpu 3. zastar. pomoč, podpora: on je bil njen oslon in up … Slovar slovenskega knjižnega jezika
oslóna — e ž (ọ̑) 1. knjiž., redko naslonjalo, naslonilo: sedel je v naslanjaču in se s komolcem opiral na oslono / oslona stola, zofe 2. zastar. pomoč, podpora: dajati komu moralno oslono … Slovar slovenskega knjižnega jezika
podróčnik — a m (ọ̑) knjiž. naslonjalo za roke: usedel se je v naslanjač in položil roko na področnik … Slovar slovenskega knjižnega jezika
