nasloníti — slónim stil. ím dov., naslônil stil. naslónil (ȋ ọ, í) 1. dati, postaviti kaj v poševen, nagnjen položaj, da se z dotikajočim se delom nekaj teže prenese na kaj: nasloniti lestev na zid; nasloniti ob ograjo prisloniti / naslonil je puško na… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
délavec — vca m (ẹ) 1. kdor poklicno opravlja kako fizično delo: njegov oče je delavec; najeti, odpustiti delavca; cestni, gozdni, poljski, pristaniški, tovarniški delavec; brezposeln, sezonski delavec; kvalificiran delavec; mezdni delavec; ročni delavec; … Slovar slovenskega knjižnega jezika
hrbtíšče — a s (í) 1. nav. ekspr. hrbet: upogniti hrbtišče; nositi koš na hrbtišču; gladiti konja po hrbtišču / hrbtišče roke; hrbtišče sekire / hrbtišče stola naslonjalo, naslonilo / gorsko hrbtišče 2. nar. hrbtenica prašiča z nekaj mesa: za koline so… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
hrbtník — a m (í) knjiž. naslonjalo, naslonilo: nasloniti se na hrbtnik / hrbtnik stola, zofe … Slovar slovenskega knjižnega jezika
lénart — a m (ẹ̑) 1. knjiž. len človek: ta lenart mi še vode ne prinese 2. nar. gorenjsko naslonilo za noge (pri mizi): sede in dene noge na lenart … Slovar slovenskega knjižnega jezika
naslanjálo — a s (á) redko naslonjalo, naslonilo: stol z visokim naslanjalom … Slovar slovenskega knjižnega jezika
naslonjáča — e ž (á) zastar. 1. naslanjač: sesti v naslonjačo 2. naslonjalo, naslonilo: naslonjača stola … Slovar slovenskega knjižnega jezika
oslòn — ôna m (ȍ ó) 1. glagolnik od osloniti: oslon na zid / oslon na tradicijo 2. knjiž. naslonjalo, naslonilo: obložiti oslon z blazino / naslonil se je na oslon pri stražnem stolpu 3. zastar. pomoč, podpora: on je bil njen oslon in up … Slovar slovenskega knjižnega jezika
oslóna — e ž (ọ̑) 1. knjiž., redko naslonjalo, naslonilo: sedel je v naslanjaču in se s komolcem opiral na oslono / oslona stola, zofe 2. zastar. pomoč, podpora: dajati komu moralno oslono … Slovar slovenskega knjižnega jezika
prislòn — ôna m (ȍ ó) 1. redko prislonitev: prislon lestve na zid 2. redko naslonjalo, naslonilo: opiral se je na prislon njenega stola 3. teh. del orodja, naprave, ob katerega se prisloni predmet, ki se obdeluje, meri: prislon pri kotniku … Slovar slovenskega knjižnega jezika
