- nasládnež
- -a m (ȃ) ekspr. kdor se (rad) naslaja: nenasiten nasladnež
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
slástnik — a m (ȃ) zastar. nasladnež: bil je nenasiten slastnik / slastnika bi zamikala posebna jajčna jed z mesom sladokusca … Slovar slovenskega knjižnega jezika