- naróčen
- -čna -o prid. (ọ̑) zastar. ki se nosi v naročju: naročni otroci / naročni pes hišni pes
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
naróčen
Look at other dictionaries:
narôčen — in naróčen čna o prid. (ō; ọ̄) zastar. ročen: naročna torbica, ura … Slovar slovenskega knjižnega jezika
naročíti — ím dov., naróčil (ȋ í) 1. izraziti željo, zahtevo a) da kdo oskrbi, dostavi določeno blago ali opravi določeno storitev: podjetje je naročilo za deset milijonov blaga; naročiti stroje iz tovarne; naročiti gradbena dela pri najboljšem ponudniku;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
časopísje — a s (ȋ) časopisi, dnevni tisk: vse časopisje poroča o obisku; naročen je na dnevno časopisje … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kupováti — újem nedov. (á ȗ) 1. dobivati kaj tako, da se plačuje dogovorjena cena: kupuje samo knjige; zelenjavo kupuje od sosede; kupuje večinoma na trgu; pridelke kupuje pri kmetih / kupuje otrokom igrače / kupuje si za praznike / kupovati na debelo, na… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
