- naróčaj
- tudi naročáj -a m (ọ̑; ȃ) knjiž. naročje: vzeti otroka v naročaj; držati, imeti kaj v naročaju / naročaj drv; konjem je prinesel naročaj sena
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
naróčaj
Look at other dictionaries:
békovje — a s (ẹ) bekovo šibje: naročaj bekovja / bekovje okoli jezera bekova drevesa, beke … Slovar slovenskega knjižnega jezika
