- naprégati
- -am nedov. (ẹ̄) pripenjati vprežno žival in ji nadevati vprežno opremo: napregati konja / napregati voz
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
napréganje — a s (ẹ̄) glagolnik od napregati: pomagal mu je pri napreganju … Slovar slovenskega knjižnega jezika
naprézati — am nedov. (ẹ̄) 1. napregati: kmet je naprezal konje / naprezati voz 2. ekspr., z oslabljenim pomenom, s samostalnikom izraža veliko intenzivnost dejanja, kot ga določa samostalnik: čakal je in ves čas naprezal oči in ušesa / naprezati sluh,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika