Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
napitek — {{/stl 13}}{{stl 8}}rz. mnż IIa, D. napitektku, pot. {{/stl 8}}{{stl 7}} napój (najczęściej alkoholowy), trunek (zwykle żartobliwie) : {{/stl 7}}{{stl 10}}Przyjęcie było królewskie. Od jadła i napitku aż uginały się stoły. {{/stl 10}} … Langenscheidt Polski wyjaśnień
napitek — m III, D. napitektku, N. napitektkiem; lm M. napitektki przestarz. dziś pot., często z odcieniem żart. «to, co się pije; napój; zwykle: napój alkoholowy, trunek» Barek wypełniony napitkami. Na weselu nie brakowało jadła i napitku … Słownik języka polskiego
múltivitamínski — a o prid. (ȗ ȋ) ki vsebuje veliko (različnih) vitaminov: multivitaminski napitek, preparat … Slovar slovenskega knjižnega jezika
na... — predpona 1. v glagolskih sestavljenkah, včasih okrepljena z na za izražanje a) premikanja ali usmerjenosti na površino predmeta, na predmet ali v predmet: nalagati, naliti, namazati, namiliti, nanašati, napolniti, natrpati / nalepiti na steklo;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
napòj — ôja m (ȍ ó) v srednjem veku čudodelna, zdravilna pijača: variti napoj / ljubezenski napoj; življenjski napoj s katerim je mogoče podaljšati človeško življenje; pren., knjiž. iskati v knjigah življenjski napoj // knjiž. napitek, pijača sploh:… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pítje — a s (í) glagolnik od piti: pitje čaja, kave / učiti otroka pitja iz kozarca / ta voda ni za pitje / pitje in petje je trajalo vso noč / opustiti pitje ∙ star. pripravila mu je opojno pitje pijačo, napitek … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pojílo — a s (í) knjiž. 1. nav. ekspr. napitek, pijača: jedila in pojila 2. napajališče: živina se je vračala s pojila ◊ agr. plitva posoda za napajanje ptic, perutnine … Slovar slovenskega knjižnega jezika
recépt — a in recèpt êpta m (ẹ̑; ȅ ē) 1. zdravnikovo naročilo, navodilo lekarni, naj naslovniku da, izdela določeno zdravilo, zdravstveni pripomoček: napisati, predložiti recept; to zdravilo se dobi samo na recept; recept za očala, tablete / izgubiti,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
trunek — {{/stl 13}}{{stl 8}}rz. mnż IIa, D. truneknku {{/stl 8}}{{stl 7}} napój zawierający alkohol; alkohol, napitek : {{/stl 7}}{{stl 10}}Dobry, lekki, szlachetny, wytworny trunek. Pić, mieszać trunki. Nadużywać mocnych trunków. <niem.> {{/stl… … Langenscheidt Polski wyjaśnień
