dotrájati — am dov. (ȃ) zaradi dolge rabe, obstajanja postati neuporaben, neprimeren: hiše so že dotrajale; vodovodna napeljava je dotrajala dotrájan a o: čakalnica s starim, dotrajanim inventarjem; leseni stebri so bili dotrajani; opustili so prevoz na… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
dvóvóden — dna o prid. (ọ̑ ọ̄) elektr. ki je iz dveh vodov: dvovodna napeljava … Slovar slovenskega knjižnega jezika
eléktričen — čna o prid. (ẹ̑) 1. nanašajoč se na elektriko: a) električni aparati, stroji; električni bojler, štedilnik, zvonec; električni motor; električna ključavnica, ura; električna svetilka; električna cestna železnica / električni stol v Združenih… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
eléktrika — e ž (ẹ̑) 1. energija, tok, ki ju povzročajo elektroni v gibanju: elektrika poganja stroje; elektrika ga je stresla, ubila; ogrevati z elektriko / oblak, poln elektrike / pog.: poravnati račun za elektriko porabljeno električno energijo;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
inštalácija — in instalácija e ž (á) 1. načrtna namestitev žic, cevi, naprav za določeno delovanje, zlasti v stavbah, napeljava: končati inštalacijo; inštalacija centralne kurjave, klimatskih naprav, telefona / inštalacija radijskega sprejemnika, pralnega… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
lúč — i in í ž (ú; ū) 1. vir umetne svetlobe: luč brli, gori, plapola, sveti, ugasne; luči migotajo; luči se prižigajo, ugašajo; luč me slepi, zastri jo; pogasiti vse luči; prižgi luč; ugasniti, upihniti luč; brleča luč; ekspr. morje pisanih luči /… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nèizolíran — a o prid. (ȅ ȋ) ki ni izoliran: neizolirani bolniki / neizolirana električna napeljava; proti hrupu neizolirana soba; toplotno, zvočno neizoliran … Slovar slovenskega knjižnega jezika
omèt — éta m (ȅ ẹ) na zid enakomerno nanesena malta: omet se kruši, odpada, poka; odstraniti, zgladiti omet; napeljava je pod ometom; omet je še svež / brizgani omet; notranji, stenski, stropni, zunanji omet ♦ arhit. nakljuvati omet v star omet… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
plínski — a o prid. (ȋ) nanašajoč se na plin: a) plinski ovoj okrog nebesnega telesa b) plinski števec; plinski vod; plinska napeljava, pipa; plinska peč, svetilka; plinska vrtina; plinsko omrežje / avtomobili na plinski pogon; plinska zmes za motor;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
prenêsti — nêsem dov., prenésel prenêsla (é) 1. z nošenjem narediti, da pride kaj drugam, na drugo mesto: prenesti bolnika v drugo sobo; prenesti stole na balkon; prenesti čez vodo, na varno; na rokah, v košu prenesti; hitro, varno prenesti / progo so v… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
