- napádenec
- -nca m (ȃ) kdor je napaden: napadenec se brani; ranjeni napadenec / zagovarjal je napadenca
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
napadálec — lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) 1. kdor koga napade: napadalec plane iz zasede; braniti se napadalca; bežati pred napadalci; napadalec in napadenec / fašistični napadalec; imperialistični napadalci in zavojevalci 2. nav. ekspr. kdor nastopa proti čemu:… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
napádenka — e ž (ȃ) ženska oblika od napadenec … Slovar slovenskega knjižnega jezika