Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
nadôknica — in nadóknica e ž (ȏ; ọ̑) nav. mn., redko naoknica: odpreti, zapreti nadoknice; lesene, nove nadoknice … Slovar slovenskega knjižnega jezika
obôknica — in obóknica e ž (ȏ; ọ̑) nav. mn., knjiž. naoknica: obesiti, sneti oboknice; odpreti, zapreti oboknice / oboknice imajo vedno spuščene rolete … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pólknica — in pôlknica e ž (ọ̄; ō) nav. mn., pog. naoknica, oknica: pripreti, zapreti polknice; okna z zelenimi polknicami / polknice kioska … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pôlkno — a s, mn. pôlkna in pólkna (ó) nav. mn., pog. naoknica, oknica: odpreti, zapreti polkna; toča je udarjala po polknih … Slovar slovenskega knjižnega jezika
škúra — e ž (ū) nav. mn., nar. zahodno naoknica, oknica: priprte škure … Slovar slovenskega knjižnega jezika
temníca — e [tǝm] ž (í) 1. temen, tesen prostor za kaznovane jetnike, zapornike: vreči koga v temnico / kaznovali so ga s štirinajstimi dnevi temnice; pren. temnica življenja 2. popolnoma zatemnjen ali s fotografsko neučinkujočo svetlobo osvetljen prostor… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
vétrnica — e ž (ẹ̑) 1. naprava s krili, lopatami, ki jih vrti veter: vetrnica poganja črpalko / otroci se igrajo s papirnatimi vetrnicami // taka naprava za določanje smeri vetra: vetrnica kaže, da piha jugovzhodnik; vetrnica na strehi 2. krila, lopate te… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zaklópnica — e ž (ọ̑) knjiž. 1. nav. mn. naoknica, oknica: skozi priprte zaklopnice je sijalo sonce 2. zapora iz žepkom ali loputkam podobnih gub, ki prepušča kri samo v eni smeri; zaklopka: delovanje zaklopnice / srčna zaklopnica ● zastar. lino pokriva… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
