- naóčniki
- -ov m mn. (ọ̑) knjiž. očala: imeti, nositi naočnike / brez naočnikov ne vidi brati / varovalni, zaščitni naočniki / ekspr. na umetnost gleda skozi moralistične, politične naočnike
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
cvíker — tudi cvíkar ja m (í) nav. mn., pog. naočniki, ki se pritrdijo na nos; ščipalnik: natakniti si, nositi cvikerje … Slovar slovenskega knjižnega jezika
dêbel — éla o [eu̯] prid., debeléjši (é ẹ) 1. ki ima med najbližjima nasprotnima ploskvama razmeroma veliko razsežnost, ant. tanek: rastlina z debelimi listi; debela deska, knjiga, preproga, stena; debela plast ledu / debel mah; debel sneg visok; debela … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nanósnik — a m (ọ̑) knjiž. naočniki, ki se pritrdijo na nos; ščipalnik: natakniti, popraviti si nanosnik; pogledati izza nanosnika; nanosnik na vrvici … Slovar slovenskega knjižnega jezika