- naménskost
- -i ž (ẹ̑) publ. lastnost, značilnost namenskega: spraševati po namenskosti in uporabnosti; namenskost umetniškega dela
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
naménskost
Look at other dictionaries:
funkcionalízem — zma m (ȋ) knjiž. usmerjenost, ki poudarja namenskost, uporabnost: funkcionalizem v arhitekturi / usmeritev sociološke teorije v funkcionalizem … Slovar slovenskega knjižnega jezika
namémbnost — i ž (ẹ̄) publ. namenskost: spraševati po namembnosti; namembnost potovanja ♦ urb. namembnost lokala, zemljišča določitev namena lokalu, zemljišču glede na ustreznost, razmere … Slovar slovenskega knjižnega jezika
rabíti — in rábiti im nedov. (ȋ á) 1. delati, da kaj opravlja določeno delo, nalogo in s tem zadovoljuje potrebe koga; uporabljati: stroj dosti rabijo; plug je zarjavel, ker se ni rabil / to orodje še danes rabijo po hribovitih kmetijah; to zdravilo se… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
služíti — in slúžiti im nedov. (ȋ ú) 1. biti v službi, opravljati službo: takrat je še služil, zdaj pa je v pokoju; njegov oče služi pri železnici; kot učitelj je deset let služil v tej vasi / služila je na sodišču za tajnico bila je tajnica // voj.,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
uporábnik — a m (ȃ) kdor kaj uporablja glede na namenskost: obvestiti uporabnike cest o snežnih razmerah; uporabniki in lastniki kmetijskih zemljišč / približati slovar uporabnikom; uporabniki in oblikovalci strojev / uporabniki jezika / uporabniki plina,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
