- nalezljív
- -a -o prid. (ȋ í) ki se prenaša z osebe na osebo: garje so nalezljive / nalezljiva bolezen / njen smeh je zelo nalezljiv / ekspr. nalezljive ideje nalezljívo prisl.: nalezljivo se je smejala
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
nalezljív
Look at other dictionaries:
infekcíjski — a o prid. (ȋ) nanašajoč se na infekcijo, nalezljiv: infekcijske bolezni / infekcijski oddelek; infekcijska klinika; sam.: pog. zdaj se zdravi na infekcijski na infekcijski kliniki … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kontagiózen — zna o prid. (ọ̑) med. ki se prenaša z osebe na osebo, nalezljiv: kontagiozna bolezen … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kúžen — žna o prid. (ú) 1. nalezljiv: kužna bolezen 2. ki lahko okuži: osamitev kužnega bolnika; ogiba se ga, kot bi bil kužen ◊ med. kužen infekcijski; kužna klica bolezenski mikrob, mikroorganizem; um. kužno znamenje znamenje, postavljeno v spomin na… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nènalezljív — a o prid. (ȅ ȋ ȅ í) ki ni nalezljiv: nenalezljiva bolezen … Slovar slovenskega knjižnega jezika
odreševáti — újem nedov. (á ȗ) knjiž. delati, povzročati, da kdo postane deležen notranjega miru, sprostitve: glasba odrešuje in osvobaja; odreševati človeka odrešujóč a e: njegov smeh je bil odrešujoč in nalezljiv; izgovoriti odrešujočo besedo; odrešujoča… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
