bágrati — am nedov. (ā) teh. izkopavati in nakladati zemeljski material z bagrom … Slovar slovenskega knjižnega jezika
bála — e ž (á) 1. zvito ali stisnjeno, za transport pripravljeno blago: nakladati težke bale; bala bombaža, platna, slame ♦ trg. bala papirja 10.000 pol 2. nevestina oprema: pripravljati, voziti balo; dobiti kaj za balo / ekspr. dojenčkova bala … Slovar slovenskega knjižnega jezika
hlód — a m (ọ̑) 1. odžagano, debelejše deblo brez vej: nakladati hlode; peljati hlode na žago; spuščati hlode po drči; stesati tram iz hloda; smreke so razžagali na štirimetrske hlode; hrastov, javorov hlod; pijanec se je zvrnil po tleh ko hlod 2.… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
húnt — a m (ȗ) žarg. ozkotirni rudniški voziček za prevažanje tovora, zlasti premoga: nakladati hunte / nakopal je pet huntov premoga … Slovar slovenskega knjižnega jezika
izkopnína — e ž (ȋ) 1. mont. izkopani material: nakladati izkopnino v vozičke; količina izkopnine 2. zastar. izkopanina: srednjeveške izkopnine … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kídati — am nedov. (í ȋ) 1. odstranjevati a) sneg: kidali smo pozno v noč / sneži, spet bo treba kidati / kidati sneg s ceste, pločnika b) gnoj, blato: kidati prašičem; kidati izpod živine / kidati hlev čistiti ga / kidati gnoj na voz nalagati, nakladati … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kŕcati — 1 am nedov. (r̄) lahno udarjati s prsti, navadno za svarilo: krcal ga je po ušesih // ekspr. kratko, močno udarjati: krcal ga je s palico; zaradi grde pisave ga je krcala po prstih 2 am nedov. (r̄) redko nakladati, natovarjati (na ladjo): krcati… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
maóna — e ž (ọ̑) navt. velik ploščat čoln za prevoz tovorov v pristanišču: nakladati blago na ladje z maon … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nakápati — 1 am in ljem dov. (ā ȃ) s kapanjem spraviti kam: nakapati čistilno sredstvo na madež; nakapati pet kapljic zdravila nakápati se 1. s kapanjem priti kam, pojaviti se kje v določeni količini: na tla se je nakapala lužica krvi ∙ ekspr. vsak mesec… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nakládanje — a s (ȃ) glagolnik od nakladati: nakladanje hlodov, peska; nakladanje živine; prostor za nakladanje / nakladanje ladij, vagonov / njegova naloga je nakladanje peči / nakladanje novih dajatev … Slovar slovenskega knjižnega jezika