nakládati

nakládati
-am nedov. (ȃ) 1. delati, da pride kaj na kako vozilo, žival z namenom, da se prepelje, prenese: nakladati hlode, živino; preveč si nakladaš, ne boš prinesel daleč / nakladati ladjo, vagon // delati, da pride na ognjišče kako trdno gorivo z namenom, da se vzdrži ogenj: samo drva sem nakladal; premalo naklada, ogenj bo ugasnil // redko, navadno s prislovnim določilom zlagati, dajati: nakladati drva v skladovnico / nakladati knjige drugo na drugo / ekspr. kar naprej si je nakladal na krožnik 2. delati, da je kdo dolžen opraviti kaj: nakladali so mu veliko dolžnosti; preveč mu nakladaš, saj ne bo utegnil vsega opraviti / nakladati dajatve

Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.

Игры ⚽ Поможем написать реферат

Look at other dictionaries:

  • bágrati — am nedov. (ā) teh. izkopavati in nakladati zemeljski material z bagrom …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • bála — e ž (á) 1. zvito ali stisnjeno, za transport pripravljeno blago: nakladati težke bale; bala bombaža, platna, slame ♦ trg. bala papirja 10.000 pol 2. nevestina oprema: pripravljati, voziti balo; dobiti kaj za balo / ekspr. dojenčkova bala …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • hlód — a m (ọ̑) 1. odžagano, debelejše deblo brez vej: nakladati hlode; peljati hlode na žago; spuščati hlode po drči; stesati tram iz hloda; smreke so razžagali na štirimetrske hlode; hrastov, javorov hlod; pijanec se je zvrnil po tleh ko hlod 2.… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • húnt — a m (ȗ) žarg. ozkotirni rudniški voziček za prevažanje tovora, zlasti premoga: nakladati hunte / nakopal je pet huntov premoga …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • izkopnína — e ž (ȋ) 1. mont. izkopani material: nakladati izkopnino v vozičke; količina izkopnine 2. zastar. izkopanina: srednjeveške izkopnine …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • kídati — am nedov. (í ȋ) 1. odstranjevati a) sneg: kidali smo pozno v noč / sneži, spet bo treba kidati / kidati sneg s ceste, pločnika b) gnoj, blato: kidati prašičem; kidati izpod živine / kidati hlev čistiti ga / kidati gnoj na voz nalagati, nakladati …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • kŕcati — 1 am nedov. (r̄) lahno udarjati s prsti, navadno za svarilo: krcal ga je po ušesih // ekspr. kratko, močno udarjati: krcal ga je s palico; zaradi grde pisave ga je krcala po prstih 2 am nedov. (r̄) redko nakladati, natovarjati (na ladjo): krcati… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • maóna — e ž (ọ̑) navt. velik ploščat čoln za prevoz tovorov v pristanišču: nakladati blago na ladje z maon …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • nakápati — 1 am in ljem dov. (ā ȃ) s kapanjem spraviti kam: nakapati čistilno sredstvo na madež; nakapati pet kapljic zdravila nakápati se 1. s kapanjem priti kam, pojaviti se kje v določeni količini: na tla se je nakapala lužica krvi ∙ ekspr. vsak mesec… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • nakládanje — a s (ȃ) glagolnik od nakladati: nakladanje hlodov, peska; nakladanje živine; prostor za nakladanje / nakladanje ladij, vagonov / njegova naloga je nakladanje peči / nakladanje novih dajatev …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

Share the article and excerpts

Direct link
Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”