- najdítelj
- -a m (ȋ) kdor najde kaj izgubljenega, pozabljenega: najditelj je izročil uro lastniku; najditelj aktovke, psa / publ. pošten najditelj naj izgubljeni predmet vrne proti nagradi
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
najdítelj
Look at other dictionaries:
nagráda — e ž (ȃ) 1. kar se da komu kot dokaz priznanja za pomemben znanstveni, umetniški dosežek, za plemenito dejanje: izročiti, odkloniti nagrado; mednarodna, občinska nagrada; na tekmovanju plesnih parov sta dobila prvo nagrado; nagrada za režijo,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
najdíteljica — e ž (ȋ) ženska oblika od najditelj … Slovar slovenskega knjižnega jezika
poštèn — êna o prid., poštênejši (ȅ é) 1. ki ravna v skladu z določenimi normami, priznanimi načeli: pošten človek; sosed je pošten in delaven; predstojnik je bil do vseh pošten; vse življenje je ostal pošten; bodi pošten in priznaj krivdo; zelo je… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
