nágnjenost

nágnjenost
-i ž (á) lastnost, značilnost nagnjenega: nagnjenost čela, ploskve / nagnjenost k varčevanju, razuzdanemu življenju / nagnjenost k določenim boleznim / spolna nagnjenost do oseb istega spola

Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.

Игры ⚽ Нужно сделать НИР?

Look at other dictionaries:

  • inklinácija — e ž (á) 1. knjiž. nagnjenje, teženje: dijakova izredna inklinacija k literaturi; inklinacija k uživanju alkoholnih pijač / inklinacija k tej bolezni je podedovana nagnjenost, dovzetnost / razlog za njegovo inklinacijo k tej nazorski skupini ni… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • alkoholomaníja — e ž (ȋ) med. kronična bolezenska nagnjenost k uživanju alkoholnih pijač: alkoholomanija je skoraj po vsem svetu priznana za bolezen …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • bíseksuálnost — i ž (ȋ ȃ) med. nagnjenost k obema spoloma …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • citatomaníja — e ž (ȋ) nav. slabš. nagnjenost k prekomernemu citiranju: njegovo pogosto citiranje meji že na citatomanijo …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • čútnost — i ž (ū) 1. nagnjenost k erotičnemu, telesnemu uživanju: v njej je začutil odkrito čutnost; močna, rafinirana, surova čutnost / v pesmi ni sledu o kaki čutnosti / čutnost ustnic 2. sposobnost čutnega zaznavanja: njegova čutnost je s tem prizadeta …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • démon — tudi demón a m (ẹ̑; ọ̑) 1. mitol. duh, ki odločilno vpliva na človekovo življenje in usodo: častiti demone; zli demon; vera v demone; pren., ekspr. bila je njegov demon // v krščanstvu hudič, satan: borba angelov z demoni 2. knjiž. močna,… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • désnost — i ž (ẹ) nagnjenost, usmerjenost v desno: poševnost in desnost pisave …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • diatéza — e ž (ẹ̑) med. nagnjenost organizma h kaki bolezni: hemoragična diateza …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • dipsomaníja — e ž (ȋ) med. občasna bolezenska nagnjenost k uživanju alkoholnih pijač …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • dispozícija — e ž (í) 1. trajna telesna ali duševna pripravljenost za kaj; nagnjenost, dovzetnost: imeti dispozicijo za kaj; biološke, dedne dispozicije; duševne, telesne dispozicije; dispozicija h krvavitvam; dispozicija za bolezen / kulturne dispozicije… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

Share the article and excerpts

Direct link
Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”