- nagníl
- -a -o [iu̯] prid. (ȋ ȋ) knjiž. nagnit: nagnila jabolka
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
nagníl
Look at other dictionaries:
nagníti — gníjem dov. (í ȋ) navadno kot deležnik na l 1. postati nekoliko gnil: sadje je že nagnilo 2. ekspr. postati nekoliko pokvarjen, malovreden, slab: moralno si nagnil nagnít a o: nagnit les; nagnite češnje; nagnita družba; nagnito življenje in… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
cél — a o tudi ó [ceu̯] prid. (ẹ̑ ẹ) 1. ki ni razdeljen na kose, dele: na policah so ležali celi in razrezani hlebci; skleda celega krompirja; vlaganje celih kumaric // ki še ni načet: kolač je še cel, ga še niso pokusili; sod je še cel; naše zaloge… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
cmákniti — em dov. (á ȃ) z ustnicami in z jezikom dati nizek, nezveneč glas: nagnil je kozarec in zadovoljno cmaknil … Slovar slovenskega knjižnega jezika
íti — grém in grèm nedov. in dov., grémo in grêmo stil. gremò, gréste in grêste stil. grestè, gredó in gredò in gréjo stil. grejò; bom šèl in pójdem itd.; pójdi pójdite tudi pojdíte, stil. ídi ídite; šèl šlà šlò tudi šló (ȋ ẹ, ȅ pọ̑jdem pọ̄jdi) 1 … Slovar slovenskega knjižnega jezika
klókati — am tudi klóčem nedov. (ọ̑) 1. oglašati se z glasom klok: koklja je glasno klokala in vabila piščance // navadno v zvezi s kokoš kazati nagnjenje za valjenje piščancev: kokoš nič ne nese, spet kloka 2. dajati kratke, votle glasove, navadno pri… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
mŕč — a m (ȓ r̄) knjiž. 1. prosojna, rahla megla iz prahu, dima, vlage: nad mestom je mrč; griče ovija mrč; iz mrča na obzorju se je pokazala ladja; pokrajina je zavita v mrč / meglen, prašen mrč / mrč snežnega meteža // polmrak: iz mrča je počasi… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nèomadeževán — a o prid. (ȅ á) nav. ekspr. ki ni omadeževan: neomadeževan človek / neomadeževan značaj / neomadeževana preteklost neoporečna ∙ ekspr. nagnil se je nad še neomadeževan list nepopisan; ekspr. neomadeževano perilo čisto … Slovar slovenskega knjižnega jezika
podvalíti — ím dov., podválil (ȋ í) 1. z valjenjem spraviti pod kaj: podvaliti hlod / v pretepu ga je skušal podvaliti; brezoseb. težko naložen voz se je močno nagnil in malo je manjkalo, da ga ni podvalilo 2. žarg. podtakniti: trgovec mu je podvalil blago… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
poníkniti — em dov. (í ȋ) 1. izginiti pod zemljo, zemeljskim površjem: po krajšem teku po površju reka ponikne; potoka ponikneta v majhni ponikvi / ponikniti v pesku 2. ekspr. izginiti, izgubiti se: najrajši bi za nekaj časa poniknil; ponikniti v temo;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
slatinár — ja m (ā) nar. vzhodno steklenica za slatino: nagnil je slatinar in pil … Slovar slovenskega knjižnega jezika
