Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
naglas — nȁglās pril. DEFINICIJA tako da se čuje, glasno (određuje način govora) [govorio je naglas] ETIMOLOGIJA vidi naglasak … Hrvatski jezični portal
náglas — m gram. zast., {{c=1}}v. {{ref}}naglasak{{/ref}} … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
naglas — náglas m DEFINICIJA gram. zast., v. naglasak ETIMOLOGIJA vidi naglasak … Hrvatski jezični portal
naglàs — ása m (ȁ á) 1. lingv. izstopanje glasu po jakosti ali tonu nasproti soseščini: naglas je na zadnjem zlogu; naglas se v rodilniku premakne; mesto naglasa / premični, stalni naglas / besedni naglas; stavčni naglas stavčni poudarek ♦ lingv.… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
recitacija — recitácija ž DEFINICIJA 1. javno kazivanje pjesme s posebnom dikcijom, usp. deklamacija 2. meton. pjesma pogodna za recitiranje ETIMOLOGIJA lat. recitatio: čitanje naglas ≃ recitare: čitati naglas ≃ re + citare: okupiti, izložiti … Hrvatski jezični portal
jákosten — tna o prid. (ā) 1. nanašajoč se na jakost 1: jakostne razlike; jakostno niansiranje tonov; jakostno stopnjevanje / potres pete jakostne stopnje ♦ lingv. jakostni naglas dinamični naglas 2. šport., v zvezi jakostna lestvica razvrstitev… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
melódičen — čna o prid. (ọ) 1. nanašajoč se na melodijo: melodična stran glasbe / imeti izreden ritmični in melodični čut / melodični interval zaporedno zvenenje dveh tonov; melodična linija potek melodije 2. ki ima izrazito, prijetno melodijo; peven,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
muzikálen — lna o prid. (ȃ) 1. nanašajoč se na muziko; glasben: muzikalna prvina / muzikalna izobrazba, vzgoja; izvajati, poslušati muzikalne reprodukcije / pomemben muzikalni dogodek 2. ki ima čut, smisel za glasbo: muzikalen otrok / njeno igranje je bilo… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nosíti — nósim nedov. (ȋ ọ) 1. držati kaj navadno težjega tako, da prehaja vsa teža na osebek, in (večkrat) hoditi: nositi kovček; nositi opeko, vreče; nositi ranjenca; nositi na glavi, v rokah; nositi v košari, s škafom; težko nositi / konj ga je nosil … Slovar slovenskega knjižnega jezika
poudárek — rka m (ȃ) 1. lingv. izstopanje glasu po jakosti ali tonu nasproti soseščini: ugotoviti, kje je poudarek v stavku; to besedo je izgovoril s poudarkom / besedni poudarek naglas / stavčni poudarek // grafično znamenje za označevanje tega; naglas:… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
