- nadobúdnež
- -a m (ȗ) knjiž., ekspr. nadarjen, veliko obetajoč moški: nadobudnež se je dobro izkazal; slikarski nadobudneži
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
nadebúdnež — a m (ȗ) neustalj. nadobudnež: podjetni nadebudneži … Slovar slovenskega knjižnega jezika