- nàdčasóven
- -vna -o prid. (ȁ-ọ̄) 1. ki po pomembnosti, veljavnosti presega določen čas: nadčasovni pomen drame; nadčasovne umetnine, vrednote 2. knjiž. brezčasen: nadčasovna resničnost
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
nàdčásen — sna o prid. (ȁ á) knjiž. nadčasoven: nadčasne vrednote / nadčasna lepota, resnica brezčasna … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nàdprostóren — rna o prid. (ȁ ọ̄) ki po pomembnosti, veljavnosti presega določen prostor: nadčasoven in nadprostoren pojav … Slovar slovenskega knjižnega jezika