- nablebetáti
- -ám in -éčem dov. (á ȃ, ẹ́) slabš. reči, povedati veliko nespametnega, nepremišljenega: nablebetal ji je vse mogoče neumnosti
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
nablebetati — nablebètati (se) svrš. <prez. ām (se), pril. pr. āvši (se), prid. trp. nȁblebetān> DEFINICIJA 1. blebećući napričati svašta; nabrbljati 2. (se) nabrbljati se do mile volje ETIMOLOGIJA na + v. blebetati … Hrvatski jezični portal
na... — predpona 1. v glagolskih sestavljenkah, včasih okrepljena z na za izražanje a) premikanja ali usmerjenosti na površino predmeta, na predmet ali v predmet: nalagati, naliti, namazati, namiliti, nanašati, napolniti, natrpati / nalepiti na steklo;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika