- naberáčiti
- -im dov. (á ȃ) z beračenjem priti do česa: naberačiti denarja, kruha; kar naberači, vse zapije
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
naberáčiti
Look at other dictionaries:
na... — predpona 1. v glagolskih sestavljenkah, včasih okrepljena z na za izražanje a) premikanja ali usmerjenosti na površino predmeta, na predmet ali v predmet: nalagati, naliti, namazati, namiliti, nanašati, napolniti, natrpati / nalepiti na steklo;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
