Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
mežéven — vna o prid. (ẹ ẹ̄) redko muževen 1: meževna veja … Slovar slovenskega knjižnega jezika
mužén — a o prid. (ẹ̄) nar. dolenjsko muževen 1: muženo drevje … Slovar slovenskega knjižnega jezika
múžen — žna o prid. (ū) redko muževen 1: mužna vrbova mladika … Slovar slovenskega knjižnega jezika
mužéti — ím nedov. (ẹ í) redko 1. biti muževen: veje so mužele 2. cediti se, mezeti: tla so mužela in se vdajala … Slovar slovenskega knjižnega jezika
mužév — a o prid. (ẹ) redko muževen 1: drevje še ni muževo … Slovar slovenskega knjižnega jezika
múžiti se — im se, in mužíti se in múžiti se im se nedov. (ū ȗ; ȋ ú) biti muževen: bukev se muži … Slovar slovenskega knjižnega jezika
omúžiti — im, in omužíti in omúžiti im dov. (ū ȗ; ȋ ú) zastar. olupiti, obeliti (kaj muževnega): omužiti hlode omúžiti se, in omužíti se in omúžiti se postati muževen: trte so se omužile … Slovar slovenskega knjižnega jezika
sóčiti — im tudi sočíti ím nedov. (ọ ọ̑; ȋ í) s segrevanjem pridobivati sok iz sadja, zelenjave: sočiti borovnice, grozdje sóčiti se, tudi sočíti se redko biti muževen: drevje se soči … Slovar slovenskega knjižnega jezika
