- mrtvoúden
- -dna -o prid. (ū) star. ohromel, hrom: ostal je vse življenje mrtvouden; roke so ji ležale ob telesu kakor mrtvoudne / odsekati mrtvoudno vejo suho, odmrlo
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.