- monodíja
- -e ž (ȋ) muz., ob koncu 16. in v začetku 17. stoletja z generalnim basom spremljano solistično petje: za barok in baročno opero je značilno prevladovanje monodije nad polifonijo
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
monodija — monódija ž DEFINICIJA glazb. 1. način muziciranja; nekoliko sporednih dionica prati napjev glavne dionice 2. skladba za jedan glas uz instrumentalnu pratnju ETIMOLOGIJA grč. monōidía: jednoglasna pjesma ≃ mon + odija … Hrvatski jezični portal