- molívec
- -vca m (ȋ) rel. kdor moli: duhovnik blagoslovi molivce; zategli, enakomerni glasovi molivcev / prvi molivec kdor vodi molitev
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
môlec — tudi mólec lca m (ō; ọ̑) nar. molivec: Molec je pričel moliti s pojočim glasom molitve za mrtve (I. Potrč) … Slovar slovenskega knjižnega jezika