- molčánje
- -a [u̯č] s (ȃ) glagolnik od molčati: spregovoriti po dolgem, kratkem, mučnem molčanju / molčanje dreves / sam pri sebi je prisegel molčanje / redko v prostoru je uho čutilo le topo molčanje molk
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
molčánje
Look at other dictionaries:
gostobesédje — a s (ẹ̑) knjiž. gostobesedno govorjenje, pripovedovanje: na njeno molčanje je odgovorila z gostobesedjem / njegovi verzi so pretirano gostobesedje … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pritrjeválen — lna o prid. (ȃ) 1. ki je za pritrjevanje, pričvrščanje: pritrjevalna priprava 2. ki izraža, vsebuje pritrditev, strinjanje: pritrjevalno molčanje pritrjeválno prisl.: pritrjevalno kimati … Slovar slovenskega knjižnega jezika
rékanje — a s (ẹ̑) glagolnik od rekati: molčanje in rekanje ♦ lingv. glagoli rekanja glagoli, ki izražajo govorno dejanje … Slovar slovenskega knjižnega jezika
spoznáti — znám dov. (á ȃ) 1. na osnovi zaznav, podatkov in umske dejavnosti priti do a) poznavanja česa: spoznati delovanje organa, telesa; spoznati lastnosti snovi b) védenja: spoznati resnico, zmoto; spoznal je, kaj pomeni njeno molčanje / ob tem delu… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
