mojstríti

-ím nedov., mojstrèn (ȋ í) knjiž. 1. obvladovati, premagovati: svojih čustev ni mogel več mojstriti; usoda se ne da mojstriti s človekovimi željami / publ. neskladnosti je mogoče administrativno mojstriti, ne pa odpraviti 2. učiti, uriti, šolati: mojstriti konja; noč in dan so ga mojstrili ● knjiž. mojstriti jezik mojstrsko ga oblikovati; knjiž. kdo je mojstril naslovno vlogo igral