mogóčnik

mogóčnik: -a m (ọ̑) nav. ekspr. kdor ima veliko oblast, moč: mogočniki niso skoparili z nasilnimi ukrepi; uvidel je, da se nima smisla bosti z mogočniki; mogočniki krajevne oblasti; rezidence mogočnikov / redko: denarni mogočniki denarni mogotci; razkošje mogočnikov ● ekspr. pred njo je stal lep vojak mogočnik zelo velik, postaven vojak

Игры ⚽ Нужно решить контрольную?

lizún — a m (ȗ) slabš. kdor si zaradi koristi ali iz strahu s prilizovanjem prizadeva za naklonjenost nadrejenih: mogočnik in njegovi lizuni … Slovar slovenskega knjižnega jezika
mogočnják — a m (á) slabš. zelo bogat in vpliven človek: prositi mogočnjake za pomoč; ljudstvo bi na poziv voditeljev planilo po mogočnjakih; siromaki in mogočnjaki / denarni, kmečki mogočnjak / redko mogočnjak krajevne oblasti mogočnež, mogočnik ● ekspr. v… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
potentát — a m (ȃ) knjiž. mogočnež, mogočnik: potentati so določali usodo ljudi; politični, vojaški potentat … Slovar slovenskega knjižnega jezika

Academic Dictionaries and Encyclopedias