- mitraljézec
- -zca m (ẹ̑) vojak, izurjen za ravnanje z mitraljezom: biti pomočnik mitraljezca
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
mitraljézec
Look at other dictionaries:
dólg — á [u̯g] m, tož. mn. stil. dolgé (ọ̑) 1. kar mora kdo vrniti, poravnati, zlasti v denarju: dolg se je iz leta v leto večal; črtali so mu dolg; plačati, poravnati, terjati, vrniti dolg; posestvo je brez dolga; državni dolg; vojni dolg / imeti… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pokosíti — ím dov., pokósil (ȋ í) 1. končati košnjo: ko so pokosili, je bilo sonce že visoko; za letos smo pokosili // s koso, kosilnico odrezati travo, žito: veliko so že pokosili / pokositi deteljo / pokositi travnik 2. ekspr. s streljanjem povzročiti,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
redeník — a m (í) žarg., voj. trak iz nabojev, spojenih z gibljivimi členki; nabojnik: mitraljezec z redenikom čez prsi … Slovar slovenskega knjižnega jezika
vzpetínica — e ž (í) manjšalnica od vzpetina: mitraljezec se je ulegel za vzpetinico; vas na vzpetinici … Slovar slovenskega knjižnega jezika
