- miroljúbnež
- -a m (ȗ) ekspr. miroljuben človek: še miroljubneži so se razburili / v vladi sedi skupina miroljubnežev
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
svobodoljúbnež — a m (ȗ) ekspr. svobodoljuben človek: bil je miroljubnež in svobodoljubnež … Slovar slovenskega knjižnega jezika