- míloščina
- -e ž (ȋ) navadno v krščanskem okolju kar se dá iz usmiljenja, dobrote, zlasti beraču, revežu: dati, deliti, prositi miloščino; živeti od miloščine / ekspr. to je zame miloščina, ne pa plačilo
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
míloščina
Look at other dictionaries:
álmožna — e ž (á) zastar. miloščina: deliti, prositi almožno … Slovar slovenskega knjižnega jezika
bákšiš — a m (ȃ) pog. napitnina, podkupnina: stisniti v roko bakšiš // v orientalskem okolju miloščina: prosjačiti za bakšiš … Slovar slovenskega knjižnega jezika
blagodár — a m (ȃ) zastar. sreča, blagoslov: ta dež je bil pravi blagodar za polje // miloščina: dati beraču blagodar … Slovar slovenskega knjižnega jezika
milostínja — e ž (í) zastar. miloščina: dajati milostinjo … Slovar slovenskega knjižnega jezika
