- míkanje
- -a s (ȋ) glagolnik od mikati1: mikanje volne; priprava za mikanje
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
mikálnica — e ž (ȃ) delavnica, obrat za mikanje: mikalnica in predilnica … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pomíkati — 1 am nedov. (ȋ ȋ) spreminjati čemu položaj, mesto, zlasti v eni smeri: pomikati voziček proti vratom; pomikati avtomobilsko streho nazaj in naprej; ljudje se pomikajo k vratom / sprevod se je počasi pomikal proti pokopališču / kazalec na uri se … Slovar slovenskega knjižnega jezika