Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
gomoléti — ím nedov., tudi gomôlel (ẹ í) star. migotati, migljati: vroč zrak je gomolel okrog peči … Slovar slovenskega knjižnega jezika
migotánje — a s (ȃ) glagolnik od migotati: migotanje slike na televizijskem zaslonu / migotanje razgretega zraka nad strehami … Slovar slovenskega knjižnega jezika
mrgoléti — ím nedov. (ẹ í) nav. 3. os. 1. živahno premikati se, letati v velikem številu in ne v isti smeri: v zraku so mrgoleli komarji; po mravljišču mrgolijo mravlje; ribe so mrgolele okrog hrane / ekspr. množica na trgu je živahno mrgolela 2. ekspr., s … Slovar slovenskega knjižnega jezika
mrléti — ím nedov. (ẹ í) 1. goreti s slabim plamenom, medlo svetiti; brleti: za okni so mrlele drobne lučke; ognji so mrleli po taboru; pren. bolečina je le še mrlela // knjiž. neizrazito se odražati, kazati: venec gor je v daljavi mrlel iz sivine; pren … Slovar slovenskega knjižnega jezika
svepetáti — ám in éčem nedov. (á ȃ, ẹ) star. migotati, migljati: v daljavi je svepetala drobna lučka / zvezde svepetajo na nebu … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zamigotáti — ám dov. (á ȃ) 1. večkrat se hitro, lahno premakniti sem in tja: plamen sveče je nemirno zamigotal / ekspr.: žarnica je zamigotala, vendar ni ugasnila nekajkrat utripnila; zamigotal je s prsti zamigal 2. ekspr. začeti migotati: v daljavi so… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
