- migetálkar
- -ja m (ȃ) nav. mn., zool. praživali, ki se gibljejo z migetalkami, Ciliata: v morju živeči migetalkarji
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
infuzórij — a m (ọ) nav. mn., zool. praživali, ki se gibljejo z migetalkami; migetalkar: življenje infuzorijev v kaplji vode … Slovar slovenskega knjižnega jezika
močélka — e ž (ẹ̑) nav. mn., zool. praživali, ki se gibljejo z migetalkami; migetalkar: enocelične močelke … Slovar slovenskega knjižnega jezika
papúčica — e ž (ū) zool. migetalkar, ki živi v sladkih vodah; paramecij: gojiti papučice … Slovar slovenskega knjižnega jezika
paramécij — a m (ẹ) zool. migetalkar, ki živi v sladkih vodah, Paramaecium: paramecij in evglena … Slovar slovenskega knjižnega jezika