- mícen
- -a -o [cǝn] prid. (ȋ) ekspr. zelo majhen: micen otročiček / stroški bodo prav miceni
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
míčen — čna o prid., míčnejši (í ȋ) knjiž. privlačen, ljubek: mičen obraz; dekleti sta bili prav mični; v tej svoji zadregi je bila zelo mična / mično jezero, mestece / njegovo pripovedovanje je nadvse mično zanimivo míčno prisl.: gosta je bilo res… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
Death Comes to Time — Cast Doctor Seventh Doctor … Wikipedia