- mésenje
- -a s (ẹ́) glagolnik od mesiti: mesenje testa / mesenje kruha / stroj za mesenje
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
mésenje
Look at other dictionaries:
méšenje — a s (ẹ) glagolnik od mesiti: roke, umazane od mešenja kruha … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kadúnja — e ž (ú) plitvejša vdolbina, kotanja v zemljišču: z grmičevjem porasla kadunja; okroglasta kadunja // redko votlina, vdolbina sploh: v led vsekati kadunje; kamnita kadunja ◊ etn. miza s koritom za mesenje … Slovar slovenskega knjižnega jezika
krúšnica — e ž (ȗ) 1. krpa za pokrivanje, zavijanje (krušnega) testa, kruha: krušnico je posula z moko; zaviti kruh v belo krušnico 2. podolgovata posoda za testo, pletena iz slame: dati kruh v krušnico 3. etn. miza s koritom za mesenje: nasuti moko v… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
méntrga — e ž (ẹ) etn. miza s koritom za mesenje: presejati moko v mentrgo; sedel je na klop zraven mentrge … Slovar slovenskega knjižnega jezika
mesílen — lna o prid. (ȋ) nanašajoč se na mesenje: mesilni čas / mesilni stroj … Slovar slovenskega knjižnega jezika
mesílnica — e ž (ȋ) knjiž., redko miza s koritom za mesenje: nasuti moke v mesilnico … Slovar slovenskega knjižnega jezika
mesílnik — a m (ȋ) 1. teh. mesilni stroj: pekarna je kupila nov mesilnik 2. knjiž., redko miza s koritom za mesenje: nasuti moke v mesilnik … Slovar slovenskega knjižnega jezika
métrga — e ž (ẹ) etn. miza s koritom za mesenje; mentrga: mesiti kruh v metrgi … Slovar slovenskega knjižnega jezika
mévtrga — e ž (ẹ) nar. miza s koritom za mesenje; mentrga: mesiti v mevtrgi … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nečké — in nečkè in nèčke nèčk [nǝč] ž mn., rod. tudi nečák (ẹ̑ ǝ̏; ȅ ǝ̏; ǝ̄ ǝ̏) etn. podolgovata plitva posoda iz enega kosa lesa, zlasti za mesenje: mesiti testo v nečkah; plati žito v nečkah / otroka je položila kar v nečke … Slovar slovenskega knjižnega jezika
