merítev

merítev
-tve ž (ȋ) glagolnik od meriti 1: končati, opraviti meritev; astrofizikalne, oceanografske meritve; natančna, ponovna meritev; meritev hitrosti

Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.

Игры ⚽ Нужен реферат?

Look at other dictionaries:

  • Janez Strnad — (born March 4, 1934) is a Slovene physicist and populariser of natural science. Life and work Strnad was born in Ljubljana, Kingdom of Yugoslavia (now Slovenia).He taught for many years from 1961 at the University of Ljubljana, Faculty for… …   Wikipedia

  • izmérek — rka m (ẹ̑) knjiž. 1. rezultat merjenja: vnašati izmerke v razpredelnico 2. meritev, merjenje: med plovbo so napravili večje število izmerkov …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • merítven — a o prid. (ȋ) nanašajoč se na meritev: meritveni stroški / meritvena in druga pripravljalna dela / meritvena ekipa …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • rezultát — a m (ȃ) 1. navadno s prilastkom kar se ugotovi s kakim dejanjem: preveriti rezultate anketiranja, meritev / razglasiti rezultate glasovanja, volitev izid // kar se doseže s kakim delom, prizadevanjem: objaviti rezultate raziskovanja; pregled… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • trikótnik — a m (ọ̑) 1. geom. lik, ki ima tri kote: načrtati trikotnik; stranica trikotnika / enakostranični trikotnik; ostrokotni, pravokotni, topokotni trikotnik; sferični ali sferni trikotnik del površja krogle, omejen s tremi loki velikih krogov krogle… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • tunél — a m (ẹ̑) 1. pog. cevast prostor pod zemljo, urejen za železniški, cestni promet; predor: vlak prihaja iz tunela; peljati se skozi tunel / graditi, prebijati tunel / cestni, železniški tunel // navadno s prilastkom kar je podobno temu prostoru:… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • vetróvnik — a m (ọ̑) teh. veliki cevi podobna naprava, v kateri se ustvarjajo zračni tokovi za določanje aerodinamičnih lastnosti letal, avtomobilov s pomočjo meritev na modelih: postaviti maketo v vetrovnik …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • zákon — óna m (á ọ) poljud. z zakonom urejena življenjska zveza moškega in ženske, strok. zakonska zveza: obljubiti, ponuditi dekletu zakon; v zakonu je srečna; harmoničen, ekspr. ploden zakon; zakon iz koristoljubja, ljubezni; po dveh letih zakona sta… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

Share the article and excerpts

Direct link
Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”