- mehkúžnik
- -a m (ȗ) knjiž. mehkužen človek: dvorni mehkužniki / narod mehkužnik
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
mehkúžnik
Look at other dictionaries:
bílje — bílj ž mn. (ȋ ȋ) nekdaj verski obred z molitvami za pokoj umrlega: opravili so bilje za pokojnim / Narod mehkužnik bi dušo izdihnil, še sveče bi mu ne žgali, še bilj bi mu ne peli (I. Cankar) a s (ȋ) raba peša rastlinje, zelenje: pomladno… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
