- mèdceličnína
- -e ž (ȅ-ȋ) biol. snov, ki napolnjuje medcelični prostor: celice izločajo medceličnino / kostna medceličnina
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
interceluláren — rna o prid. (ȋ ȃ) biol. ki je med celicami; medceličen: intercelularni prostor; intercelularna snov medceličnina … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kôsten — tna o prid. (ó) nanašajoč se na kost: kostni zlom; kostna zgradba / kostne celice / kostni klej; kostna juha juha iz govejih, telečjih kosti in jušne zelenjave; kostna mast / kostni rak; kostna tuberkuloza ♦ agr. kostna moka gnojilo ali krmilo iz … Slovar slovenskega knjižnega jezika
mèdcéličen — čna o prid. (ȅ ẹ̑) biol. ki je med celicami: medcelični prostor; medcelična snov medceličnina ♦ čeb. medcelična stena srednja stena sata … Slovar slovenskega knjižnega jezika
mèdstaničnína — e ž (ȅ ȋ) biol. medceličnina: izločanje medstaničnine … Slovar slovenskega knjižnega jezika