- mečkálo
- -a [mǝč tudi meč] s (á) mečkač: še zmeraj si tako mečkalo
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
mečkáti — ám [mǝč tudi meč] nedov. (á ȃ) 1. s stiskanjem povzročati, da postane kaj zgubano, stisnjeno: otrok mečka časopis; mečkati blago, papir; nervozno je mečkala robec / bolnik je z vročimi prsti mečkal odejo / ekspr. še vedno je mečkal v roki njeno… … Slovar slovenskega knjižnega jezika