- beráčenje
- -a s (á) glagolnik od beračiti: preživljal se je z beračenjem / zoprno ji je njegovo beračenje za ljubezen
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
beráčenje
Look at other dictionaries:
beračíja — e ž (ȋ) ekspr. 1. majhno, revno premoženje: nakladala je na voz svojo beračijo / priženiti se na beračijo 2. redko beračenje: biti obsojen zaradi beračije 3. redko zelo revni ljudje: za delo je najemal viničarsko beračijo … Slovar slovenskega knjižnega jezika
bernjáva — e ž (ȃ) star. beračenje: hoditi po bernjavi … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pálica — e ž (á) 1. dolg, tanjši, v prerezu navadno okrogel lesen predmet: odrezati (si), urezati (si), zlomiti palico; opirati se na palico; tepsti, udariti s palico; bambusova drenova, leskova palica; dolga, grčava, kljukasta, votla palica; palica z… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
