- maševáti
- -újem nedov. (á ȗ) rel. opravljati mašo: mašuje vsak dan ob sedmih; maševati na prostem, v cerkvi / maševati za pokojnega očeta
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
maševáti
Look at other dictionaries:
binírati — am nedov. in dov. (ȋ) rel. na en dan dvakrat maševati: ob nedeljah župnik binira … Slovar slovenskega knjižnega jezika
bráti — bêrem nedov., tudi beró; brál (á é) 1. razpoznavati znake za glasove in jih vezati v besede: zna brati in pisati; brati glagolico; brati na glas, črkovaje, gladko; ta pisava se težko bere / ali vaša mala že bere? zna brati; slepi berejo s prsti… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
célebret — a m (ẹ̑) rel. škofijsko potrdilo, da sme duhovnik v tujem kraju maševati: izdati celebret … Slovar slovenskega knjižnega jezika
darováti — újem dov. in nedov. (á ȗ) 1. dati komu kaj v last brez plačila: darovati revežu; daroval je za poplavljence / darovati knjigo za rojstni dan podariti; pren., knjiž. darovala mu je svojo ljubezen, mladost ∙ knjiž. v zakonu je darovala življenje… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kapéla — e ž (ẹ̑) 1. rel. v steno poglobljen ali prizidan prostor z oltarjem v stranskem delu cerkve: maševati v kapeli; ljudje so stali tudi v kapelah // manjša stavba s sveto podobo, kipom, namenjena navadno za bogoslužje: ob cesti stoji kapela /… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
katedrála — e ž (ȃ) velika cerkvena stavba, navadno arhitektonsko pomembna: zidati katedralo; stara katedrala / mogočna gotska katedrala // knjiž. stolnica: maševati v katedrali … Slovar slovenskega knjižnega jezika
maševánje — a s (ȃ) glagolnik od maševati: pripraviti se za maševanje; navodila za maševanje … Slovar slovenskega knjižnega jezika
sòmaševáti — újem nedov. (ȍ á ȍ ȗ) rel. skupno maševati: somaševali so škof in več duhovnikov / s papežem so somaševali novi kardinali … Slovar slovenskega knjižnega jezika
stólnica — 1 e ž (ọ̑) cerkev pri sedežu škofije: maševati v stolnici; pročelje stolnice / ljubljanska stolnica ● star. dalj časa je živel v stolnici v glavnem mestu 2 e [u̯n] ž (ọ̑) nar. prekmursko prt: pogrniti mizo z belo stolnico … Slovar slovenskega knjižnega jezika
