- mašênje
- -a s (é) glagolnik od mašiti: mašenje lukenj / mašenje nogavic
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
zamášek — ška m (ȃ) 1. okrogel, navadno na zgornjem koncu nekoliko širši predmet za mašenje odprtin, posod: izvleči, potegniti zamašek iz buteljke; zamašiti, zapreti z zamaškom; gumijast, plutovinast zamašek; kovinski, steklen zamašek; zamašek za sod /… … Slovar slovenskega knjižnega jezika